This is an example of a HTML caption with a link.

Dobrodošli na na uradni spletni strani Petra Rezmana,

kjer lahko bolje spoznate avtorja in njegova dela.


O avtorju

ŽIVLJENJEPIS
ali/in
OKOLIŠČINE NASTANKA NEKATERIH BESEDIL PETRA REZMANA
(To ni nobena pravljica!)

Sem Peter Rezman.
Odvisno od smeri delovanja si dajem tudi drugačna imena. Ali pa mi jih dajo drugi: Pero, Treza, Perorez, Rezmanići, Harmsovski, Petrač, PeteRessman, Rossman, itd. Živim in delujem v Velunjskem grabnu blizu Velenja. Velenje je imelo od 1981 do 1991 ime Titovo Velenje. Dajali so mu tudi drugačna imena: Novo Velenje, čudež socializma, itd.
Kako se je to zgodilo?


Nekoč je živel rdeči kralj. Takšno ime si je dal sam, čeprav na njegovem telesu ni bilo ničesar rdečega. Ni imel rdečih las, nosu, ni imel rdečih ušes. Tudi duše ni imel rdeče, zato mu rdeči pravimo samo pogojno. Nekoč, davnega leta 1944, sta k rdečemu kralju pribežala starčka, mož in žena, ki sta živela v velikem strahu pred znanim celjskim gestapovcem! Zato sta se rdeči kralj in gestapovec srečala. Rdeči kralj je skočil nad nepridiprava, spoprijela sta se, se zgrabila in se dajala na tleh, nato je kraljev pomočnik kresnil barabo s pištolo po glavi. Ta je kričal, da bi rad živel, a kralj je tolkel in tolkel po nebodigatreba, dokler ta ni dokončno obležal. Takrat je rdeči kralj spoznal, kako težko je pokončati človeka, ki ima močno voljo do življenja. Nato je ustvaril čudež socializma, a v resnici nisem hotel govoriti o rdečem kralju, saj kljub zapisu njegovih spominov, o njemu ne vemo veliko. Rajši bom pripovedoval o sebi. O sebi vem skoraj vse.

 

Če me pogledate, točno vidite, kakšen sem, zato bom raje povedal nekaj o Ferdeku.
Ferdek je bil v Velunjskem grabnu dobro znan vsemu življu, ki je tamkaj bival. Imel je klobuk, hiško ob cesti, z izstopajočo rdečo tablico hišne številke ter rumeno vozilo z imenom Vart Burk.
Ob hiški je kopičil različno velike kose najrazličnejših stvari, ki jih je drugi živelj zavrgel. Ferdek je domneval, da bi te stvari še lahko služile svojemu namenu, čeprav namena mnogih ni poznal. Nakopičil jih je toliko, da ne hiške, ne hišne številke ni bilo več videti. Tudi Vart Burk se je skril pod kupom odsluženih, še koristnih stvari. Mimo vsega tega ves čas teče rečica Velunja. Ta se ob neurjih iz pohlevne bistrice polne potočnih postrvic podeseteri v divji hudournik penasto bele kave, ki je vsake toliko časa odplaknila Ferdekove stvari in jih enakomerno porazdelila vsemu življu v Velunjskem grabnu. A Ferdek ni obupal. Po naravnih nesrečah je kmalu nakopičil druge različno velike kose najrazličnejših stvari in z njimi prekril svojo hiško, hišno številko in rumeno vozilo z imenom Vart Burk.
Nekoč je prišlo nenavadno hudo neurje. Del življa v Velunjskem grabnu ga je pripisoval segrevanja planeta, drugi del pričetku sedemdesetletne mini ledene dobe. Velunja je tako narasla in bila tako divje penasta, da je ponovno odplaknila vse Ferdekove stvari in jih odnesla daleč, daleč proč iz Velunjskega grabna. Živelj iz Velunjskega grabna je zato privoščljivo govoril, da je vsaka reč za kaj dobra. Tudi naravne nesreče.
Takrat je odneslo Ferdeka. Z njim je odplaval samo en kos njegove identitete: klobuk. Hiška s hišno številko in Vart Burk so ostali v Velunjskem grabnu. Vidite, kakšne nesreče vse se dogajajo same od sebe, ali zaradi podnebnih sprememb planeta Zemlja! Zato o Ferdeku ni več kaj za povedati.

 

Zdaj bom res povedal nekaj o sebi. Nekaj, kar se ne da več videti in ni bilo v Bojanu Štihu Cankarjevega doma, kjer sem nekoč bral ta zapis. Ne, to je bilo je 9. februarja 2011v Lili Novy.
Tudi tam so me vsi videli, kakšen sem in voditeljica je k temu prebrala moj življenjepis:
»Od pesniškega prvenca Pesmi iz premoga in zbirke kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman leta 1985, do zgodbe Osemsto šestnajst leta 2005, ki je najavila zbirko kratke proze Skok iz kože, so velenjski knapi nakopali več kot 70 milijonov ton premoga. Ves ta premog je zgorel, zgodbe o kurjenju pa ostajajo in čisto vseh ne bomo nikoli spoznali. Zato je vsaka zapisana toliko bolj dragocena.«
To je vse res.
Kako se je to zgodilo?

Nekoč, davnega leta 1981 sem pomalical četrtinko črne štruce, srednje veliko glavo čebule in deset dek prekajenih svinskih rebrc. Potem sem zaspal. Ko sem se zbudil, sem se zelo ustrašil. Vse naokoli je bilo kot v rudniku Brbotalniku. Črno črna tema. Takrat sem se spomnil, da sem v službi. Strah me je minil, prižgal sem svetilko zataknjeno na plastični čeladi in na masten papir od malice napisal pesem z naslovom Premog. Tako sem postal rudarski pesnik.
O tem ne bom več govoril, saj je bolj zanimivo, zakaj sem začel pisati drame.

To se je zgodilo takole.


Nekoč sem napisal dramo Hiša, zato sem se leta 2005 odpravil v mesto Kranj. Tam sem se srečal s peščico ljudi. V glavnem so bile to ženske.
Postali smo skupina. Kot skupina smo močnejši.
Dajali smo si različna imena: Laboratorij, platforma, društvo, itd. Ta hip se imenujemo umetniška skupina Preglej z namenom, da si pregledamo naše dramske tekste. To je tudi edini razlog, da dajem na pregled ta dramski tekst.
Zanj je značilno to, da se ne ve, kdo nastopa v kašni vlogi, kdaj kdo pride in kam kdo gre.
Ne ve se točno kaj so didaskalije, kaj so replike in kaj se pove na glas in kaj se pokaže z gibanjem.
Ne ve si niti tega, zakaj se ta tekst imenuje dramsko besedilo.
Ve pa se, da to je dramsko besedilo in režiserji so zdaj še bolj zmedeni.
To je pravzaprav vse, kar lahko danes v tem dramskem besedilo povemo o teh stvareh.
Zato sem nehal pisati.
hm
nehal
začel
drugače… kako?

 


Peter Rezman

Rojen 21. 10. 1956 v Celju, živi v Plešivcu 46, občina Velenje, pošta Šoštanj. Poročen, oče dveh hčerk (1977 in 1982).

Leta 1975 se je zaposli kot elektrikar na Rudniku lignita Velenje (RLV) in istega leta pričel s služenjem vojaškega roka v Beogradu, ki ga je končal decembra 1976 ter se ponovno zaposlil, na RLV, delal do leta 1981 v jami, se ob delu še izobraževal, opravil strokovne izpite in potem delal do leta 1990 v elektro-remontni delavnic eksplozijsko varne opreme, ki jo je vodil od leta 1985.
Po letu 1986 se je aktivno vključil v »ekološko gibanje« v Šaleški dolini ter bil leta 1989 eden od ustanovnih članov »zelenih Velenja«, ki so se vključili v politično stranko Zeleni Slovenije. Do leta 1995 je bil na lokalnih in državno-zborskih volitvah njihov kandidat.
Leta 1990 se je zaposli v SO Velenje, kot vodja sekretariata za okolje in prostor in bil član Izvršnega sveta SO Velenje v obdobju 1992 - 1995. Leta se 1995 je premestil na Občino Šoštanj, na funkcijo tajnika občine. V začetku leta 1996 se je zaradi bolezni upokojil.
V obdobju od 1985, do 1990 leta je bil kolumnist lokalnega tednika Naš čas in je leta 1989 skupaj z Vanetom Gošnikom izdal izbor kulturno-ekološko-političnih kolumn v knjigi Dvignjeni zastor v zbirki Šaleški razgledi.
Od leta 2000, do 2008, ter 2010 in 2011 je odgovorni urednik mesečnika List, revije za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše, ki ga izdaja Zavod za kulturo Šoštanj.

*

Od leta 1980 dalje se je aktivno vključeval v literarni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje, večletni sourednik in urednik literarnega almanaha Hotenja. Leta 1992 soustanovitelj ter je ves čas aktivni član Šaleškega literarnega društva Hotenja. Pobudnik in soustanovitelj še nekaterih drugih kulturnih društev: Kulturnica Gaberke, SK 56, Otočje. Urednik zbornikov Hotenja 2 (1981), 3 (1983), 4 (1983), 5 (1984), 5 (1985), 12, (1998), 13 (1999), 14 (2001), 16 (2006), 17 (2007), 19 (2009).
V obdobju od leta 1985, do 1992 je bil član založniškega sveta revije Mentor. Od leta 2008 dalje pa je član uredniškega odbora iste revije.
Od februarja 2010, član DSP.
Pripadnik umetniške skupine Preglej v društvu Integrali.

Poezijo je pričel objavljati v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
1982 ga je LO ZKOS izbral, kot enega izmed udeležence srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih Goricah.
1983 je izšlo precej pesmi v zborniku Slovenske rudarske pesmi v Trbovljah, ki jo je uredil Tine Lenarčič, nekaj pesmi po izboru dr. Matjaža Kmecla, je objavljenih v antologijskem delu teh zbranih del.
Leta 1985 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Pesmi iz premoga in zbirko kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman.
Leta je 1988 pod okriljem Kina 16 Velenje in TDF 88 Celje, pripravil scenarij in  asistiral pri režiji kratkega (video) filma Obisk. (Režija Tugo Štiglic.)
Leta 1991 mu je Kulturna skupnost Velenje izdala pesniško mapo Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno, skupaj s slikarjem Andrejem Krevzlom.
V gl. sezoni 1993/94 je AG Velenje uprizorilo njegov odrski tekst Ogledalce.
Velenjska založba Pozoj mu je leta 1998 izdala zbirko pesniško zbirko Družmirje.
Druge vidnejše objave njegove poezije, proze in dveh odrskih besedil (Ogledalce in Hiša) so v Mentorju, nekdanjem Obzorniku Prešernove družbe, Dialogih, Sodobnosti in Literaturi ter drugem »regionalnem« revijalnem tisku.   
Aprila 2005 je bil z zgodbo Osemsto šestnajst »nominiran« med deset »najboljših«, na natečaju za najboljšo kratko zgodbo, ki sta ga razpisala revija Sodobnost in Društvo slovenskih pisateljev.
Pomladi 2006 mu Radio Slovenija na natečaju odkupi črtico Skok čez kožo.
Sodeluje v projektu PreGlej gledališča Glej, kjer sta bili izvedeni dve bralni uprizoritvi drame Hiša (Glej, februar 2006 in Borštnikov srečanje, oktober 2006),  v paketu 12-tih mini-dram pa besedilo Preživetje. Udeležil se je tudi nekaterih drugih projektov v okviru PreGleja (Devet lahkih komadov, Miniaturke/monolog 2008,...)
Od leta 2004 dalje se celovečernimi odrskimi teksti redno udeležuje natečaja »za Grumovo nagrado« v Kranju.
Leta 2009 sta bili na amaterskih odrih krstno uprizorjeni njegovi komediji Vsakemu svoje (Gornja Radgona), ter Knapovska večerja, (Velenje.)
V gledališki sezoni 2009/2010 je Mestno gledališče ljubljansko v koprodukciji z Glejem izvedlo monodramo Skok iz kože.   

Po zgodbi Osemsto šestnajst je napisal še šest zgodb, ki se tematsko navezujejo na rudnik in rudarstvo ter rudarsko okolje, te pa je založba Litera leta 2008 izdala v zbirki Piramida pod naslovom Skok iz kože. Ta knjiga je leta 2009 prejela nagrado Dnevnikov Fabula, za najboljšo zbirke kratke proze v obdobju dveh let.
Oktobra 2009 je pri založbi Litera (Marbor) izšla zbirka dramskih besedil z naslovom Beseda te gleda.
Konec leta 2010 izide prvi roman Pristanek na kukavičje jajce (Litera Maribor) in dramska pesnitev Ljubljana – Gospa Sveta (Integrali Ljubljana).
V začetku leta 2011 izide še zbirka kratke proze Nujni deleži ozimnice (Goga Novo mesto), ki je uvrščena med deset najboljših zbirk kratke proze za nagrado Dnevnikov Fabula 2011.

Objave (po izboru avtorja):
SLOVENSKE RUDARSKE PESMI,
zbral in uredil Tine Lenarčič, I. del Antologija, uredil Matjaž Kmecl, ZKO Trbovlje, 1983
PESMI IZ PREMOGA, REK - Franc Leskošek-Luka, (Titovo) Velenje 1985;
KRONOLOGIJA NEUSPEHA ALI KIRIL LAJŠ NI LASTNIK KRČME PETER REZMAN, zbirka kratke proze, Občinska kulturna skupnost, Velenje 1985;
DELAVSKE PESMI, samizdat, 1987;
OBISK, samizdat,  scenarij za film, Kino 16 Velenje in TDF 88 Celje, 1988;
ČRNO IN ČRNO, RDEČE IN RDEČE, ZELENO IN ZELENO, pesniški listi/ grafične mapa, (skupaj z Andrejem Krevzlom, grafike), ZKO Velenje, Velenje 1991;
OGLEDALCE, revija Mentor, dramsko besedilo, uprizoritev AG Velenje, sezona 1993/94;
DRUŽMIRJE, pesniška zbirka, Pozoj, Velenje, 1998;
HIŠA, revija Mentor, dramsko besedilo 2004, bralni uprizoritvi: Glej, Ljubljana 2006; Borštnikovo srečanje, Maribor 2006;
SKOK IZ KOŽE, zbirka sedmih novel, Litera Maribor (zbirka Piramida) 2008. (Nagrajena z Dnevnikovo Fabulo 2009);
BESEDA TE GLEDA, dramska besedila, Litera Maribor, 2009;
PRISTANEK NA KUKAVIČJE JAJCE, roman, Litera Maribor, 2010;
ANTOLOGIJA SODOBNE SLOVENSKE LITERATURE, ant., Univerza v Ljubljani, FF, 2010;
NUJNI DELEŽI OZIMNICE, zbirka štirih novel, Goga Novo Mesto, 2010; (Izbrana med 10 najboljših za nagrado Dnevnikova Fabula 2011.)
LJUBLJANA – GOSPA SVETA, dramska pesnitev, Integrali Ljubljana, 2010;
ZAKON III. BRANJE, dramoleti (več avtorjev - Preglej), Integrali Ljubljana, 2011.

 

Gledališke predstave:
Obisk (film), scenarij, režija s T. Štiglicem, (produkcija Kino 16 Velenje in TDF, Celje), 1988;
Ogledalce, groteska, AG Velenje, 1992/93;
Hiša, drama, bralna uprizoritev, Glej, 2005, BS 2006;
Preživetje, enodejanka, bralna uprizoritev, Glej, 2005, TSD 2006;
9 lahkih komadov (Tajni kozel (Sivec) iz Šoštanja ali 6. 6. 96 ter Recepti), bralna uprizoritev, Stara elektrarna LJ, 2007;  
En naš lahek komad ali vsakemu svoje, komedija, AG Radenci, 2008/09;
Par kranjskih in 9000 sV, »harmsovke«, bralna uprizoritev, Glej, 2008
Knapovska večerja, komedija/burka, AG Velenje, 2009;
Skok iz kože, monodrama, MGL/Glej/Integrali, 2009/2010;
Zakon! / Pojavi (v 4-ih slikah), »harmsovke«), bralna uprizoritev, PreGlej na glas, CD, 2010;
43 srečnih koncev / Konec! Konec! Konec!, performans/instalacija , Integrali / Preglej, štud. cent. C.5LJ-JSKD /cepetka/, 2010.

Bibliografija

Razvrsti po žanru:


" Knjiga Skok iz kože je nekaj posebnega v sodobni slovenski prozi; Peter Rezman uspešno kombinira žargon s poetičnimi figurami in ironijo s posebno razdaljo do pripovedovalca, ko literarno oživlja skoraj izginjajoče družbene svetove."

Iz obrazložitve strokovne žirije Dnevnikove fabule 2009

Za medije

Razdelek je v pripravi

About the Author

Peter Rezman (1956)

Authored the collection of poems Pesmi iz premoga (Poems from Coal) and the short prose collection Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman (Kiril Lajš is Not the Owner of Peter Rezman Inn). From his literary debut until the year 2011 He summoned a consistent number of publications of poetry, short prose and plays in literary magazines and authored several prints of various genres.

Poetry: Pesmi iz premoga (1985) (en. Poems from Coal), Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno (1991) (en. Black and Black, Red and Red, Green and Green) and Družmirje (1997).
Collections of short prose: Skok iz kože (2008) (en. Leaping from Skin), Nujni deleži ozimnice (2010) (en. Compulsory Shares of Winter Stockpile).
Plays: Beseda te gleda (2009) (The Word's Watching You) in Ljubljana – Gospa Sveta, (2010) (en. Ljubljana – Our Blessed Lady)
Novel: Pristanek na kukavičje jajce (2010) (en. Landing On the Cuckoo's Egg)

For the collection Skok iz kože he was awarded the prize Dnevnikova fabula 2009 as the best collection of short stories in the last two years, followed later by Nujni deleži ozimnice with another top ten entry for Dnevnikova fabula 2011.

Form the year 1980 he was active in the literary board at the Union of cultural organizations Velenje and was the editor of the literary almanac Hotenja for multiple years. In the period between 1985 and 1992 he took part in the publishing council of the Mentor magazine and later active in the literary networks both at local and statewide levels, foremost with JSKD. He's member of the editorial board of Mentor magazine. Member of Slovene Writers Association. Member of the Preglej art group (playwriting).

Kontakt

Stik s Petrom Rezmanom


Avtorju lahko pošljete sporočilo prek spodnjega obrazca: